"Heej"

Vse je, kot da iz cukra je, s tabo, se mi zdi.
Če spet obkrožim, naj mi je dano, da s tabo svet stoji.

Poznam te od nekoč, imenitno, da me vzameš sabo!
S pogledom in nasmehom vnameš mojo dušico krvavo.
Poznam te od nekoč, imenitno, da me vzameš sabo!
Vse, da me prepričaš, da skrivnosten si in moj bi bil poet.

Heej. Heej.
Heej. Heej.

Rekli so mi, da lahko imam vse, če želim si. In res želim.
Ta kraj je le minuto stran. Daš mi prednost, dam ti čas.

Poznam te od nekoč. Imenitno, da me vzameš sabo!
S pogledom in nasmehom vnameš mojo dušico krvavo.

Ko nikjer ni nikogar, ki potolažil bi,
osvetlil temne poti.
Kliše, a jaz sem s tabo,
zdaj, ko našla sva se,
imaš ob meni ramo.

Severa Gjurin / Severa Gjurin, Boris Bezić

Zacvetela so dekleta,
zacvetelo je nebo. Tam se dobro z dobrim spleta, kjer ljubav v zenit gre.

Tu, kjer sva, vseeno je, usoda gre.
Brez napak.
V ljubezni ni zmag.

Ljubezen ni bitka.
Ljubezen je mir.
Ljubezen ni bitka.
Ljubezen sva mir.

Največ konjev ni zlato.
Naj presodi mi telo.
Kaj je moja pot in kje
stke se s tvojo potjo.

Sva kar sva, vseenosti je prav.
Brez napak.
V ljubezni ni zmag.

Ko sva čisto navzkriž,
v meni si drag in žariš.
Brez napak.
V ljubezni ni zmag.

Ljubezen ni bitka. 
Ljubezen je mir.
Ljubezen ni bitka. 
Ljubezen vsemir.

Ljubezen ni bitka.
Ljubezen sva mir.
Ljubezen ni bitka.
Ljubezen je mir.

Tu, kjer sva, vseeno je, usoda gre.
Brez napak.
V ljubezni ni zmag.

Ko sva čisto navzkriž,
v meni si drag in žariš.
Brez napak.
V ljubezni ni zmag.

Ljubezen ni bitka. 
Ljubezen je mir.
Ljubezen ni bitka. 
Ljubezen vsemir.

Ljubezen ni bitka.
Ljubezen sva mir.
Ljubezen ni bitka.
Ljubezen sva mir.

Severa Gjurin, Dejan Lapanja, Uroš Rakovec, Danijel Bogataj, Žiga
Golob, Blaž Celarec / Severa Gjurin, Ksenija Jus

Polja, polna sanj. Volja.
Le naprej in ne nazaj mi živimo.
Kamor hočeš,
veš za-kaj, kam.
Zmoreš naprej,
med padlimi je svet idej.
Stoja.

Polja in pomlad. Orješ
svoj nasad, ki ga imaš rad.
Kamor koplješ, je zaklad.
Stoja.

Tvoje barve, breskov cvet.
Kakšne barve, za znoret.
Barve za mm mmm.
Našla svojo večnost zdaj.
In ne pretiravam, raj.
Polja.

Severa Gjurin / Severa Gjurin

Sonce ti od nekdaj gori, gori gre.
Za njim oblakov dež, vode.
Preden se mavrica zgodi,
moraš it čez medene in trde dni.

Tam čez daljave gre
zlati vlak, ki govori.
Dvigne ti telo in posuje ti dni
z zlatimi tremi bleščicami.

Sonce ti od nekdaj gori gre.
Ni ne oblakov ne vode.

Severa Gjurin, Gal Gjurin / Severa Gjurin

Ti raztegnil bi čas,
čas, ko gledaš me s strani in od blizu bolj,
ta topel, svež trenutek, ki
nikoli ne umre, se le rodi, kot ti.

Odpre nebo se in nova zemlja,
od sonca temna, polna je.
Veter ti spodnese tla, o joj.
Ne veš, ne znaš, a najdeš se.
Tiho je, šumi, kot potok si, ki hoče še.
Sanjaš in si, le si.

Zakaj, povej, naj odprem srce,
kaj vidiš v očeh, se ti prihodnost tke?
Tukaj sem, ena in dva sem,
pred seboj sem in odhajam in stojim naglas.

Ko temen, siv naboj
in ko čuden najbolj moj,
elokventno melanholičen.
En sam tren
in na enkrat se nekaj zgodi.

Sebi tu je vsak v dvoje,
kot dvoje je dreves vsaksebi sredi trav.

Z bujnimi lasmi in iz iste smole.
Se po žilah nama zliva in zliva le ljubav.

Severa Gjurin / Severa Gjurin

Ne, ni preprosto za nikogar, ko obrne se na tla.
Se pozno v noč vprašuješ,
kod prestopit temno stran neba?
Zdaj veš, kar se prelilo je v preteklost, ni zdaj.
Zdaj veš, nekdo je tam, te rad ima, jee …

Na tem svetu toliko zlata, a sej mi je vseeno!
Sam’ de jest imam prjatle
in de nam je lušno, lušno, lušno
in de smo pušten’.

Ne, ni preprosto za nikogar, ko ti dano je z neba.
Le glej, da ne postaneš tisti,
ki tu z ognjem mešetari.
Zdaj veš, kam gre svetloba, v njej si mlad.
Zdaj veš, nekdo je tam, te rad ima, jee …

Na tem svetu toliko zlata, a saj mi je vseeno!
Sam’ de jest imam prjatle
in de nam je lušno, lušno, lušno

in de smo pušten’.

Severa Gjurin, Dejan Lapanja, Uroš Rakovec, Danijel Bogataj,
Žiga Golob, Blaž Celarec / Severa Gjurin

Pridi, pluj v veter moj.
Pridi, pluj v veter moj.
Sam domov, naprej.
Pridi, pluj, veter moj.

Kdo ustvari kamen, kdo si, sonce?
Sonce prednik tam stoji –
hiša si, v njej sem jaz, si ti.
Jaz sem sonce, mir, milina, moč,
smaragdno polje, morje, ki beži.

Na kraju je le ena misel: ljubezen je.

Na kraju je le ena misel: svetloba je.

Severa Gjurin, Dejan Lapanja, Uroš Rakovec, Žiga Golob, Blaž
Celarec / Severa Gjurin

Ko od nikoder priletim,
se zavem,
da sem minljiva.

Poslavljam se že vrsto let
in hkrati vem,
da jaz bom večno tu.

Kralj si v gradu.
Vse to ti si.
V mleku, v medu.
Srca odtisi.

Poniknem vase v temo
in v luč,
da se rodim lahko.

In mi poveš,
da skozi dno
poljubim te v nebo.

Kralj si v gradu.
Srce je tvoja vojska.
V mleku, v medu.
In veš, da ljubim te brez konca.
Pridi, moj kralj si.
Sama vem. Vse to, vse to.
Vse to: Svet nov.

Severa Gjurin, Dejan Lapanja, Uroš Rakovec, Danijel Bogataj, Žiga
Golob, Blaž Celarec / Severa Gjurin

Zato pa raje mi povej,
kdaj bolj ti je toplo?
Ko greje ti telo kamin
al’ je misel name to.

Daj, z mano vseh se zvezd naglej.
Odpelji, pelji me v noč.
Z objemom svojim me pogrej,
ko pride hladna noč.

Ni zvezde, kjer zapisano
je tisto, kar naj veš le;
v njih je pot zarisana
do vsega, kar izveš še.

Zdaj šum notranjosti soban
ti greje srčno stran.
Decembrski poljub in smeh,
skrivnosti tvojih sanj.

Severa Gjurin, Gal Gjurin / Severa Gjurin, Jakob Krall

Mir s tabo.

Zakaj jočeš?
Mislil si, da življenje je reka?
Zakaj jočeš.

Poln, mehke ljubezni poln.
Našel pot domov, pot, ki povrne vse.
In ko s tabo spet zaplešem – o, joj …
Pam pam pom, pa jaj.

Zakaj jočeš?
Mislil si, da življenje je reka?
Zakaj jočeš.

Severa Gjurin, Danijel Bogataj / Severa Gjurin

"Čakam"

Sivo je nebo,
kot še nikdar tako.
Kratke misli so,
ki kot kadri tečejo, tečejo.

Kaplje padajo,
se v tla zabadajo,
razpoke iščejo –
in po licih tečejo, stečejo.

Veš, da čas dolg se zdi,
ko stojiš in vse hiti
in tvoj glas tih se zdi,
ko si sam, med ljudmi.

Čakam.

Čakam te, ljubezen moja,
kot še nikdar poprej.
Slutim te, ljubezen moja,
prideš slej ali prej.

Čakam.

Obrazi nemi so.
Za šipami se skrivajo.
V sedežih utapljajo.
Kolesa jih popeljejo
neznano kam.
Neznano kam.

Veš, da čas dolg se zdi,
ko stojiš, vse hiti
in tvoj glas tih se zdi,
ko si sam, med ljudmi.

Čakam te, ljubezen moja,
kot še nikdar poprej …
Voziš se, ljubezen moja,
prideš slej ali prej.

Kličem te, ljubezen moja,
kdaj prideš to mi povej,
čakam te, ljubezen moja,
kot še nikdar poprej.

Gal Gjurin / Gal Gjurin

Rokenrol,
včasih se nam obrne pol.

Rokenrol,
včasih gor in včasih dol.

Pridi z nami, da bo lepo.
Pridi, da ne bo več hudo.
Življenje je samo
Ro-ro-ro-ro-ro-rokenrol.

Stopi tja,
kjer se dobra muzika igra.
Stopi tja,
kjer le dobra volja je doma.

Pridi z nami, da bo lepo,
Pridi, da ne bo več hudo.
Življenje je samo.
Ro-ro-ro-ro-ro-rokenrol.

Rokenrol,
včasih dol in včasih gor.

Pridi z nami, da bo lepo.
Pridi, da ne bo več hudo.
Življenje je samo
Ro-ro-ro-ro-ro-rokenrol.

Gal Gjurin / Gal Gjurin

Povejte mojim doma, da mi je uspelo,
da sem končno našel vse, kar sem želel.
Ne povejte, kako ste me našli,
da sem tu na ulici sam ostarel.
Vandram sem in vandram tja,
kjer položim glavo, tam sem doma.
Ker ne morem letet, si prižgem cigaret
in začnem si pet …

Ali je še kaj prostora tam na jugu,
ali še imajo tiste lepe sončne dni,
so ljudje še nasmejani
in vsak dan je brez skrbi?ž

Gregor Stermecki, Severa Gjurin, Žiga Golob, Dejan Lapanja, Gašper Peršl / Rok Vilčnik

Zemlja se odpira proti dnu.
Skale se valijo brez glasu.
In moj samotni veter
se zaganja brez miru.

Plameni mi grejejo telo.
Iskre mi begajo oko.
In moj rumeni ogenj
se dviga pod nebo.

Kakor da se nič ni zgodilo,
zlil si se v moje srce;
kakor da se nič ni zgodilo,
našel si moje ime;
kakor da nič ni zgodilo,
si umiril moj korak;
kakor da se nič ni zgodilo,
si mi vdihnil nov zrak.

Režem morje, vračam se domov.
Divje vode se vzpenjajo čez krov
in moje temne gore
se lomijo na pol.

Gal Gjurin, Severa Gjurin / Gal Gjurin

Kadar sva sama, se jokam in smejim,
kadar sva sama, utripam in dišim.

Zdaj, ko sem s tabo spet in svet je lep in
lahek in obrnjen naokrog, vse je lažje
tisočkrat in tisočkrat vem, da je prav tako.

Kadar sva sama, te gledam in molčim,
in ko sva z nama, preprosto si želim,
da bi želela si še bolj, čeprav želeti si še
bolj se res ne da, da bi ti dala vse in več
kot vse in tisto malo, kar sem jaz.

Preden stečem spet stran, v lasten svet, daj,
daj, poljubi me, ne ustavljaj se …
Saj veš, da blodim po poteh, kjer ni nikogar,
kjer je mrzlo in temno … Saj veš, da vsak
je vedno sam – in kdor prizna si, da je sam,
ta ni več sam.

Kadar sva sama, odpiram okna na stežaj.

Gal Gjurin / Gal Gjurin

Le kako lahko,
le kako lahko
puščaš me tako ledeno?

Daj, povej zakaj,
daj, povej zakaj
me imaš rad tako vodeno?
Pišeš po meni z nevidnimi črkami
in moliš in prosiš, pa nič ne dobiš.
Le kako lahko,
le kako lahko
puščaš me tako ledeno?

Pridi, greva čim dalj stran od naju,
na konec sveta, stran od vsega …
Ne morem brez sebe in ne morem brez tebe,
jaz sužnja razuma, ti suženj teles …

Kakorkoli že,
kakorkoli že;
sem čisto majhna in sebična.
Šele zdaj to vem,
šele zdaj to vem:
sem največ in hkrati nična.

Splet dolgočasja in bega realnosti,
iskanja resnice, ljubezni pa ni in ni.

Kakorkoli že,
kakorkoli že …
Puščaš me tako ledeno.

Gal Gjurin / Gal Gjurin

Ti si moje srce

When I am alone or with people
you are my only steaple.
And I tell you da …

Ti si moje srce,
Ti si moje srce.

When I am alone or with people
you are my golden steaple.

 Severa Gjurin, Pedro Lousada, David Rossi, Carlos Calado / Severa Gjurin

"Pusti, naj gre"

Pusti življenju, ko se rodi, da umre,
pusti ljubezni, da pride in gre.
Pusti zvezdam, da rišejo nočno pot,
pusti sreči odprti prehod.
Pusti kapljam dežja, da dosežejo tla,
pusti vetru naj kuštra nitke sna,
spusti se, poleti do neba.

Spusti, pusti naj gre (2x)

Pusti spomine, da počasi bledijo,
spusti jih, naj več ne bolijo.
Spusti misli, ki v tebi živijo,
odpri jim okna, naj kot ptice vzletijo.
Pusti sipinam, da se selijo,
pusti otrokom naj se lovijo.
In cestam usode, da se prašijo.

Spusti, pusti naj gre (2x)

Pusti najdražjim, da v samoti težkih dni,
čistijo duše vsega kar skeli.
Pusti jim, da odženejo skrbi,
pusti jim, da ostanejo med ljudmi.
Pusti objemu, da najde ime,
pusti smehu, da sede v srce,
pusti soncu naj te pogreje.

Samo pusti – bolečini naj gre…

 Ksenija Jus / Ksenija Jus

Včasih plešeš tango, čeprav preproge so na tleh
in ko nimaš ravnotežja, pusti naj ti gre na smeh.
Se prostor ves čas oža, a te stene letijo proč.
In ko primeš se za led imaš občutek, da je vroč.

Si želimo nekam tja,
kjer še mlini meljejo.
In vetrovi Don Kihotov
iz romanov pihajo.

Vsak dan razmakneš morje samo s svojimi lasmi.
Zato mi čuvaj to obzorje, ker kaj bo mi če te ni.

 Severa Gjurin / Rok Vilčnik

Temni so gozdovi v prsih najinih teles.
Temni so robovi oblakov nad krošnjami dreves.

Bežiš pred težo lastnih sanj,
bežiš pred ritmom vprašanj,
bežiš pred lenim časom, ki stoji.

Hitre in deroče so reke najinih očes.
Ostri in ošiljeni gibi najinih ušes.

Igraš se s težo lastnih sanj,
igraš se s težo vprašanj,
igraš se z lenim časom, ki stoji.

Ne glej nazaj, ne glej naprej,
zapri oči in se nasmej,
razširi krila in odštej …
(7, 6, 5, 4, 3, 2, 1)

Divje in surove živali najih želja.
Bistri in žareči kristali najinih solza.

Klečiš pod težo lastnih sanj,
klečiš v ritmu vprašanj,
klečiš pred lenim časom, ki stoji.

Gal Gjurin / Gal Gjurin

Spet je večer in jaz in ti,
pod zvezdami, pod jasnim nebom.
Spet sva oba zaljubljena,
obljubljena zvezdogledom.

In zreva v noč objeta in pravljična
in prst se s prstom spleta,
dvoje src teče za naju …

Spet je večer in so sledi
med lučkami na daljnem begu.
Z njimi midva, zaljubljena,
obljubljena zvezdogledom.

 Gal Gjurin / Gal Gjurin

Ravna je gladina morja,
mirna kot moje srce.

Mirne vrane so in polja,
mirni kot moje srce.

Ko poveš vse, ko odgrneš vse,
spet si mrk in sam in odletiš stran.
Ko izgine vse, ko odmisliš vse,
vzide spet nov dan in se zbudiš sam.

Lahen vetrič in ciprese,
vrelo sonce in nebo.

Mehke kapljice na koži,
daljne ladje, ki gredo.

Ravna je gladina morja,
mirna kot moje srce.

 Gal Gjurin / Gal Gjurin

Tih je vrt in mesec strt v slanem kropu.
Lahka ležim, suklja se dim, gor proti stropu
(daleč tam čez otožen vlak razreže mrak).
Na pol sedim in spet mižim, misli v galopu …

Se ti raztopim v oči
in se zlijem iz dlani,
dol na suha žejna tla.

Kako te ljubim še,
brez sramu in brez strahu,
Kako te ljubim še,
Kadarkoli, kakorkoli.

Končno si tu in jaz zaspim v tvojem trebuhu.
Veš, da izginja vse, kar je.

 Gal Gjurin / Gal Gjurin

Spet čakaš občutek, da je res, kar se zdi,
moraš nujno domov po vse drobne stvari.
Spet čakaš trenutek, ko zagledaš oči,
moraš zliti se vanje, v tolmune noči.

In želim si, da grem tja, kjer je toplo,
in želim si,da grem tja, kjer je svetlo.

Pridi v moje vesolje, med planete strasti,
med planete ljubezni in med svetle luči,
kot zeleno poletje.Kot srebrno nebo.

Jaz ne vem, ti ne veš, on ne ve, mi ne vemo,
nimamo več nič, razen srca.
Vse semenja, živi – in vse stoji kot stara ura.
Sprejeti to, ujeti to, razumeti to, da želim si,

da grem tja, kjer je toplo … in želim si,
da grem tja, kjer je svetlo.

 Gal Gjurin / Gal Gjurin

Ležeš na zemljo,
luna na nebo.
Vse se zablešči,
zrak se umiri.
Mirno je srce,
ko zapreš oči.
Lahko noč, skrbi.

Zazreš se v vodnjak.
Pada mehek mrak.
Voda se skali
in zavalovi.
Ptica prileti.
Misel se zbistri.
Lahko noč, skrbi.

Lahek je korak:
ima lahko ga vsak.
Dan se zaiskri,
zrak se umiri.
Mirno je srce,
ko zapreš oči.
Lahko noč, skrbi.

Gal Gjurin / Gal Gjurin